Po Alexovem
predčasnem odhodu nazaj v Slovenijo smo se v zadnjih dneh spopadali z nenadno
tišino brez najglasnejšega člana odprave, obilico pacientov ter pomanjkanjem
testov za malarijo, ni pa nam manjkalo niti počitka in dobre hrane.
Četrtek, 13. junij: Mangwazu, St.
Peter
Naš dan se
je začel že navsezgodaj, ko smo ostali člani odprave še v trdni noči nič hudega
slutečega Alexa vrgli iz postelje in ga še zadnjič popeljali na 'našo' goro
Kasungu uživat v prvih jutranjih žarkih toplega afriškega sonca.
Sledilo je
dokončno slovo, kot vsako – zelo težko, vendar nas je že pogled na vrsto
bolnikov ob prihodu v Mangwazu hitro vrnil v naš vsakdan. Kljub okrnjeni ekipi nam je
še pred mrakom uspelo pregledati preko 180 pacientov, ob tem pa prav nič nismo
pogrešali otroškega joka, ki ponavadi spremlja pogled na naše teste za malarijo –
skoraj vse smo namreč porabili že dan prej, tako da je bilo zbadanje prstov
tokrat malim pacientom prihranjeno. Za predpisovanje antimalarikov smo se tako
morali zanesti na bolj osnovne medicinske metode – anamneza, inspekcija,
palpacija, avskultacija.
Tako
jutranji vzpon kot naporen dan sta seveda pustila posledice – po prihodu domov
smo se kmalu prepustili užitkom podkožnega razmišljanja …
Petek, 14. junij: Kasungu
Po nekoliko
daljšem spancu smo dopoldan posvetili medicinski oskrbi delavcev misijona. Temu
je sledil slajši del dneva – 'PAO lunch', ki ga sedaj že tradicionalno
pripravlja naša Jane. Miza se je kot zmeraj šibila od hrane: nsima, sladki
krompir z arašidovo moko, kuhana okra, kitajsko zelje, goveji golaž, pečen
krompir.
Po kosilu nam
je Jane razkazala svoj vrt, ki je vir vseh njenih dobrot. Za tem je na svoj račun
prišla predvsem Nina, ljubiteljica starih, zapuščenih in strašljivih zgradb.
Pot domov nas je namreč vodila preko bivše šole z internatom, ki ne obratuje že
10 let.
Sobota in nedelja, 15. in 16. junij:
Kasungu
Po dveh
vikendih potepanja sta se nam prilegla dva ležerna dneva v Kasungu. Soboto smo
izkoristili za vsakdanja gospodinjska opravila ter tradicionalni 'petkov
tarok', ki je bil zaradi sile razmer prestavljen za en dan. Dekletom večerna
igra taroka ni bila dovolj, zato so svojo odvečno energijo usmerile še v peko
raznoraznih priboljškov za nedeljski piknik, ki je prišel na vrsto skoraj takoj
po jutranji maši. Piknik smo si skupaj z Matjažem privoščili v gozdičku nad Kamuzu house, rezidenco pokojnega prvega
malavijskega predsednika, kjer smo v spokojnem miru lepe narave polnili
baterije za prihajajoči teden.
Ni komentarjev:
Objavite komentar