Šest minus dva je štiri

Od današnjega četrtka šteje 'operativni del' naše odprave le še štiri člane. Po treh dneh, ki so med iskanjem vzroka za modre lise in skrbjo za kačje pike (ter pred drugimi dilemami seveda običajno dolgo vrsto bolnikov) minili kot bi mignil, ostajajo Lara, Barbara, Nina in Leon v pripravljenosti, da se spopadejo z zadnjim in predvidoma najbolj napornim delom naše odprave. 

Ponedeljek, 10. junij 2013: Kamphulu
Običajen delovni dan z vsemi neobičajnostmi, ki se ponavadi zgodijo. Nekoliko se pozna, da smo psihično utrujenost delovnega tedna zamenjali s fizično utrujenostjo. Spanje na gori nam je vseeno vzelo nekaj moči, tako da se je bilo prav prijetno usesti in se posvetiti vrsti bolnikov.
Večer smo izkoristili za pripravo slavnih malavijskih rib chambo, ki smo jih kupili pretekli teden v Nkhotakoti - seveda so nas počakale v zmrzovalniku. Začetek je bil sicer manj obetaven, saj smo bili zopet brez elektrike, vendar je v temi potekal samo glavni del čiščenja rib - ob pravi uri smo bili spet 'priklopljeni' in je Leon lahko pripravil ribe, naše punce pa dobro prilogo ... ostale so seveda samo kosti.

Torek, 11. junij 2013: Kayesa
V Kayesi smo tokrat delali pod slamnatimi strehami na hladnem zimskem vetru*. Vzrok temu je bila masika, zahvalna maša, ki je ena od mnogih, ki v tem delu meseca potekajo po vseh vaseh tukajšnje župnije. Vaščani v zahvalo po koncu žetve prinašajo darove, ki večinoma sestojijo iz koruze, ki jo naberejo v velike vreče, svete maše trajajo primerno dlje in tako za našo chipatalo (bolnico) v cerkvi ni bilo prostora. Morda je zahvalni praznik pripomogel tudi k temu, da smo imeli nekoliko krajšo vrsto bolnikov, kar smo z veseljem izkoristili za obisk nepokretnih bolnikov. Tu smo kot zadnjo obiskali bolnico, ki jo je ugriznila neznana kača. Pravzaprav smo se obisku skoraj ognili, ker sovaščani niso poskrbeli za spremstvo (vedno potrebujemo domačina, da nas po neskončnih shortcuts (bližnjicah) pripelje do prave kolibe), vendar je to v nas zbudilo občutek strokovne dolžnosti in nenazadnje tudi skrbi: kačji pik je v teh krajih lahko resna diagnoza (kot smo verjetno skozi naše zapise že dali čutiti). K sreči smo na poti do tja srečali domačinko, ki je poznala natančno pot in kolibo (ki je bila - tako se je potem izkazalo - povsem ob cesti). Našli smo staro gospo, ki je (na naše veselje) izgledala precej zdrava, nato nam je počasi razložila, kako jo je pičila kača, najprej v eno nogo, potem še v drugo ... dvojni ugriz (?!) ... Bežen pogled na noge nas je nekoliko pomiril. Na vprašanje, koliko časa je minilo od kačjega ugriza, pa nam je ženica (preko počasnega prevajalca) priznala, da je tega že dva meseca ...

Sreda, 12. junij 2013: Chankozi in Kasungu Inn
Današnjo sredo smo zopet začeli z udeležbo na sestanku v KDH, kjer smo tudi sodelovali s kliničnim primerom, oziroma bolje rečeno, s kliničnim vprašanjem. Pokazali smo slike šestletnega dečka, ki smo ga pregledovali v Kamphulu, že dolgo pa ima neznačilen (za nas) moder izpuščaj. Tudi naši malavijski kolegi so se strinjali, da je zadeva redka in nas prosili, naj napotimo dečka v bolnico ...
Dan se nam je hitro odvrtel v Chankoziju, kjer te dni končujejo obnovo cerkve, tako da smo med delom (v cerkvi, seveda) nekaj časa vdihovali vonj sveže barve. Tudi danes je bila vrsta bolnikov nekoliko krajša. Danes sicer ni bilo masike, je pa malavijska nogometna izbrana vrsta igrala pomembno kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na svetovno prvenstvo ... po pričakovanjih je bilo v vrsti več bolnic in otrok, imeli pa smo tudi bolnika, ki je v vrsto (in na pregled) prišel s prenosnim radijem ...
Danes je Alex zaključil z delom v PAO. Ker se predčasno vrača v Slovenijo, nekako 's trebuhom za kruhom', smo se poslovili v Kasungu Inn, kjer smo doživeli afriški poizkus angleške postrežbe. Malo (res malo) smo zapeli, nekoliko popili in še malo več pojedli. Od govorcev sta se najbolj izkazala p. Stanko in mr. Lunda, vsi pa vemo, da štejejo dejanja, ki ostajajo za nami.

*veter je postal v zadnjem tednu občutno hladnejši, tako da nekoliko celo razumemo, da se domačini dobro oblečejo. Še vedno je na soncu zelo toplo, kadar pa se sonce skrije za oblake ali horizont, pa je ozračje zares hladno.