sobota, 20. april 2013

Nepričakovane težave in nevarnosti

Petek, 19. aprila
Petki so v PAO programu namenjeni pospravljanju in pripravljanju, opravijo se pogovori, premlevajo dileme preteklega tedna in pregledajo načrti za naprej. Ta teden pa je izjemoma srečanje odpadlo, saj je program v večji meri (zaradi torkovega dogajanja) počival. Kljub temu, da nas pripravljanje lekarne še kar zaposluje, smo - ker smo imeli na voljo vodiča - dopoldne izkoristili za izlet na bližnjo goro, ki nosi je dala ime po mestu, v katerem živimo.


Že prejšnji dan smo dobili prve bolnike, ki sicer niso del PAO programa, vendar smo jim z veseljem priskočili na pomoč. Kronična bolečina v križu, pordelo oko, nejasne bolečine za prsnico ... kljub temu, da težave ne ne zvenijo zelo 'tropsko', smo naše prve bolnike iz Kasungu vzeli zelo resno. Povečini so to delavci v župniji ali  njihovi sorodniki. Nekateri bi odkrito radi od nas samo 'drugs' (zdravila), za katere so sicer že dobili recept pri zdravniku tukaj. Sumimo, da mislijo, da so naša zdravila mnogo boljša, ... Žal, kot v Sloveniji, tudi tu nimamo čarobne paličice, ki bi trajno odvzela bolečino ali pozdravila neozdravljivo.


Naši prvi samostojni stiki z bolniki so nam pokazali, da se za širokim nasmeškom in "hello, my friend, how are you?", ki je tu skorajda univerzalni pozdrav, skriva globok kulturni prepad. Ne samo, da smo na temni koži s težavo ločili vnetje perinihija od 'normalne' kože (tumor, calor, rubor, dolor in f. l. ... izgubijo enega od članov): - jemanje anamneze (ko dobiš trikrat odgovor 'yes', tudi, ko vprasas 'kdaj se je bolečina pojavila'), - telesni pregled (nismo našli besedne zveze 'sprostite mišice, medtem ko pregledujem sklepe' v chichewa),  in navodila za jemanje zdravil ("mawa, masana, mazuru" je verjetno najbolj uporabno navodilo) so kot posamezni koraki do cilja, ki je vseeno pomagati bolniku. Veliko naših pogovorov ob večerih se zato vrti okoli humanitarnosti.
Čeprav naša prisotnost tukaj in naše delo nista nikdar pod vprašajem, se na vsakem koraku srečujemo z
ljudmi, v primerjavi s katerimi smo bogati (seveda le v materialnem smislu). Kako pomagati, da zares pomagamo? Lahko učinek naše 'pomoči' izmerimo? Smo dolžni pomagati ali je to naša dobra volja? Si našo pomoč bolj zasluži lačen otrok pred vrati trgovine (iz katerega odhajamo s polnimi vrečkami 'osnovnih' potrebščin) ali koordinator zdravstvenega programa, s katerim smo si ob kosilu privoščili pivo?
Jasno nam je, da ni treba priti v Afriko, da se teh dilem zavemo, zagotavljamo pa vam, da dežela kontrastov pomaga prebuditi srce iz otopelosti.

Sobota, 20. aprila
Končno nam je uspelo do konca pospraviti lekarno. Sliši se precej preprosto, a ob kopici drobnih stvari, v katere nas sili tudi prilagajanje tukajšnjemu tempu in načinu življenja to res ni šlo zlahka.





V tednu za nami smo srečali kar nekaj živali. Ko smo domačine povprašali, če je morda najnevarnejša
žival v okolici hijena, ali kaj podobnega (v mislih smo velike afriške mačke upokojili v narodne parke), smo dobili nedvoumen odgovor: ne, nevarne so kače: črna mamba. Nekateri smo zastrigli z ušesi, nato pa so naše punce hitro poiskale nekaj podrobnosti o tej hitri kači, ki spada med najbolj strupene plazilce. Vsi so nas ob našem 'navdušenju' hitro pomirili, da tako pogoste vendarle niso, ter da jo bomo le stežka videli. Tako smo v naše objektive začeli loviti manjše a vseeno zanimive predstavnike lokalnega živalskega kraljestva. Danes zvečer so nam pred mrakom povedati, da so za zidovi videli 'big snake'. Sicer da so jo iskali, da bi jo ubili, a je niso našli, torej je verjetno šla ... vseeno naj po 18h zunaj raje hodimo z lučjo, da je ne pohodimo ... O tem, kaj 'big snake' pomeni, si nismo na jasnem - nihče nam ni povedal, ali je ta izraz kvalitativne ali kvantitativne narave ...

Neznani lep metulj - teh je kar veliko.

Arašidi: 10 minut jih kuhajte v vreli vodi in potem posušite na soncu. Tiste z luknjo so dobila mravlje in se veselo gostile.

Bogomolka (Mantodea): teh je kar nekaj, vendar nas ne motijo toliko kot ostali hitrejši  nevretenčarji.

Neznan pajek.
Tanzanijska modronoga stonoga (Scolopendra mirabilis).




3 komentarji:

  1. Hvala za slike in opis vašega življenja!
    Vse je zanimivo in z veseljem prebiramo te vrstice.Vso srečo in obilo božjega blagoslova. Marjanka

    OdgovoriIzbriši
  2. Kakšne miške še niste lovili? :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ne, mišk pa še ni bilo, kvečjemu kakšno podgano smo videli na polju. Je ravno konec deževne dobe in je dovolj hrane še zunaj :).

      Izbriši