Teden je minil, kot bi mignil in že tečemo naslednji krog. Vsak dan pregledamo okoli 100 bolnikov, danes pa nam je uspelo končati pred temo. Velike zasluge za naše hitro napredovanje imajo predvsem Henry, Jenny in Matjaž. Naj na hitro predstavimo 'PAO team' in preteklih nekaj dni.
'Patients and Orphans' je program za bolnike z aidsom, splošne bolnike iz sirote, ki jim ljudje iz Slovenije omogočajo šolanje. Čeprav je celotna ekipa nekoliko večja, na kratko predstavljamo glavne člane.
Henry organizira naše delo, je glavni (in najboljši) prevajalec, sicer pa afriško nasmejan in izredno prijeten. Na vožnjah skrbi, da nam ni dolgčas in je zaenkrat najzanesljivejši vir podatkov o deželi in ljudeh. Od sobote je bil glavni krivec za to, da je beseda Chibuku dobila nov pomen.
 |
| Mr. Henry Lunda |
Jenny je glavna organizatorka bolnikov potem, ko začnemo z delom. Tistim, ki jih nimajo, priskrbi zdravstvene potne liste in vsem bolnikom izmeri telesno temperaturo, jih stehta, izmeri nasičenje krvi s kisikom in srčno frekvenco. Ob tem s svojimi izkušnjami naredi preprosto triažo, ki bi bila za nas zaradi nepoznavanja jezika prava muka.
 |
| Jenny |
Matjaž Legan sicer uradno skrbi za program posvojenih otrok (plačevanje šolnine) in sajenje dreves (veliko delo tukaj v Malaviju), vendar smo ga že potegnili v naše vode. Po nekajdnevni zmedi smo lekarno in evidenco bolnikov prepustili njemu in sedaj vse teče kot namazano. Matjaž tudi poskrbi, da pridemo (večinoma varno) do naših ciljev z 'ambulance' ...
 |
| Matjaž Legan |
Četrtek, 25. aprila: Mangwazu, St. Peter in petek, 26. aprila: Kamphulu, Holy Spirit
Priprava opreme in zdravil, vožnja, uvodni pozdrav z mašo, delo, kosilo, delo, pospravljanje in prihod domov.
Zjutraj in zvečer imamo pogosto zaradi odklopa elektrike kar kruh s 'peanut butter'. Počasi se navajamo, da stvari skuhamo, ko je elektrika.
 |
| Kamphulu, St. Peter: cerkev in naša ambulanta obenem. |
Sobota, 27. aprila: Kasungu (doma)
Kar malce smo pozabili, da so se nam med tednom napovedali delavci na tukajšnji župniji. Tako nam je dopoldne minilo v pogovoru in iskanju pravih diagnoz, s katero bi bili veseli tako bolniki kot tudi mi.
Že cel teden so se fantje dogovarjali za sobotni nogomet - zaradi pomanjkanja opreme sta Leon in Alex zaigrala kar bosa (na začetno začudenje soigralcev, sicer prav tako bosih). Pridružil se je tudi Matjaž in na šolskem igrišču smo se preizkusili z našimi gostitelji (večinoma delavci iz misijona). Medtem ko sta fanta branila čast slovenskega nogometa (in ubranila, za ceno nekaj kože na podplatih), so punce opravile s pričeskami, tržnico in podobnimi nujnostmi ...
Zvečer (brez elektrike, zato ob svečah) nas je obiskal Henry in nam predstavil najbolj popularni malavijski pivi: Chibuku in Kuche-Kuche. Chibuku je zvarek iz koruze, katerega doma narejeno predstopnjo smo pravzaprav pokusili že pri kosilu, na katerega nas je povabila Jenny. Ima 2,5% alkohola in ga je pred uporabo potrebno dodobra pretresti - ko smo ga pokusili, smo videli zakaj: v 'pivu' plavajo drobni koščki koruze, ki so na moč podobni zrncem, iz katerih je skuhana nsima ... Punce ga pravzaprav niso popile do konca, Leon in Alex sta ga, vendar verjetno ne bo prva stvar, ki jo bosta pogrešala. Kuche-Kuche pa pride v steklenici za pivo, diši kot pivo in izgleda kot pivo: je precej 'evropsko' pivo in ga proizvaja Carlsberg v prestolnici Malavija.
Elektrika je prišla in Barbara in Alex sta pozno v noč sestavljala mikroskop. V PAO programu so imeli star, nedelujoč mikroskop, ki pa je izgledal spodobno ohranjen. Vzelo je precej časa, nekaj živcev in malo iznajdljivosti, da smo ga popravili. Naslednji dan smo ga 'krstili' s tankim razmazom (Ninine) periferne krvi: prepoznali smo eritrocite in sklenili, da je primeren za naše osnovne potrebe. Na seznam za nakup v lekarni smo tako dodali Field's stain*.
Nedelja, 28. aprila: idem
Po maši in nenapovedanem obisku s prošnjo za 'drugo mnenje' o operativnem zdravljenju intraorbitalnega Kaposijevega sarkoma, za katerega se niti slučajno nismo počutili pristojne, smo obiskali našo goro. Konec tedna je minil prehitro ...
Ponedeljek, 29. aprila: Kamphulu, Holy Spirit
Spet smo šli (iz organizacijskih razlogov) v Kamphulu, kjer smo z zanimanjem čakali, koliko od naših petkovih bolnikov bo prišlo na kontrolni pregled, na katerega smo jih 'naročili'. Večina ni prišla, tako da upamo, da to pomeni ugoden potek bolezni - žal je prenehanje zdravljenja zaradi boljšega počutja tukaj (tudi pri uporabi antibiotikov) precej pogost pojav. Ker smo začeli precej bolj zgodaj, imeli 'pokrito' lekarno in se tudi nekoliko bolj znajdemo, smo končali pred zahodom - poplačani smo bili z sončnim zahodom, ki je šel iz zlate v oranžno, vijolično, modro in sivo, pa spet v svetlo ... Za nameček je po nekaj urah teme 'prišla elektrika', s katero smo si pogreli včeraj skuhano bučno juho ... zaenkrat nas imata Afrika in Malavi rada.
*hitro barvilo za barvanje krvnih preparatov
Ni komentarjev:
Objavite komentar