Lilongwe ... komaj pridemo, ze gremo

Četrtek, 11. april 

Delovni dan. Obilno deževje okoli poldneva je povzročilo, da so bile ambulante po premoru za kosilo povsem izpraznjene. Velika večina bolnikov in njihovih spremljevalcev (ki so tudi v bolnišnici zelo pomembni, saj skrbijo za bolnike) namreč prihaja peš, obilno deževje pa pomeni veliko blata … Ob malce hitrejšem povratku (na poti nas je pobral Leonov znanec iz oddelka – ob predstavitvi nam je povedal, da je 'businessman': iz Južne Afrike uvaža luksuzne krste …) smo imeli čas za trgovino, tek in zgodnejšo večerjo. Punce so naju presenetile – namesto večernega kramljanja ob kruhu (Spar) in arašidovem maslu (sicer naša stalna spremljevalca zjutraj in zvečer) sva Alex in Leon na krožnik dobila palačinke. Presenečenje se je nadaljevalo z lešnikovim namazom in ni dolgo trajalo, da palačink ni bilo več. Odveč pa je verjetno pripomniti, da ta večer ni bil ravno študijski …

Petek, 12. april

Naš zadnji dan v Kamuzu Central Hospital …

Kamuzu je sicer ime, ki se v Malaviju pojavlja precej pogosto, saj je ime prvega in dolgoletnega predsednika Bande (tako se sicer piše približno polovica Malavijcev in tudi bivša podpredsednica in zdajšnja predsednica Joyce Banda). V dolgoletnem vladanju si je nabral veliko privržencev in tudi precejšnje število nasprotnikov, vendar mu kljub mnogim nepravilnostim, ki bremenijo njegov čas, vsi priznavajo veliko državotvorno vlogo.

Naj bo tako ali drugače, K. C. H. ima podobno vlogo kot jo ima naš ljubljanski Klinični center, verjetno pa so tudi težave, s katerimi se srečujeta, podobne narave. Skozi naše sodelovanje smo spoznali le delček teh, je pa za ilustracijo kar dosti.

No, naš zadnji dan v Kamuzu Central Hospital smo začeli približno tam, kjer smo začeli tudi prvega. Barbara se je pridružila Leonu na oddelku za interno medicino (Clinical medicine, ward 4A), Nina in Lara sta udejstvovanje v pediatriji iz oddelka (Paediatrics ward) preselili v sprejemno ambulanto, Alex pa se je vrnil na travmatološko urgenco (Casualty).

Nas zadnji dan je bil žalostno zaznamovan s hudim pomanjkanjem opreme. Ker ni bilo nobenega sterilnega kirurškega 'seta', smo zadrgo, zataknjeno v prepuciju (!) rešili s kleščicami iz 'švicarja' (ga ima Alex k sreči vedno s seboj), raztrganino (upamo da samo) kože na kolenu zašili na roko, bolnik z vžaganino prstov (vulnus scissum) je brez analgezije na prvi set čakal več kot uro, medtem je na sosednji postelji umrl mladenič, ki je prišel kot žrtev roparskega napada (vitalni znaki so bili 'v redu', nihče ni zares vedel vzroka smrti).

Oddelek interne medicine se je zjutraj soočil s pomanjkanjem bolnikov. Ne, da bi jih bilo premalo (gneča je precejšnja), a po jutranjem seznamu bi jih moralo biti v 'skupini A' dvanajst bolnikov, prvo štetje pa jih je našlo le osem … Triintridesetletni bolnici z nekajdnevnim bruhanjem in slabostjo, napetim trebuhom, cervikalno limfadenopatijo, hepatosplenomegalijo, 'kliničnim ascitesom' in zračnimi nivoji v distalnem črevesju na RTG abdomna nismo mogli narediti ultrazvočne preiskave trebuha – ker je njena postelja na hodniku, tam pa ni nobene vtičnice za elektriko (podaljška pa tudi ne). Diagnostične možnosti so prav neverjetno kontrastne: skupaj sta lahko bolnik s citometričnim izvidom populacije krvnih celic in bolnik, ki ima povsem neuporaben RTG posnetek prsnega koša, ali katerikoli drugi, ki mu ne moremo narediti mikrobiološke kulture (nobene). Tu so še težave z razumevanjem Chichewa-e, pomanjkanje zdravil in podobno.

V pediatrični sprejemni ambulanti Nina in Lara povsem obvladata položaj in sami sprejemata oz. odpuščata male bolnike, sicer z dokončno potrditvijo mentorja, pa vseeno. Ker so tam otroci manj nasmejani, sta bili zato res veseli našega večerega druženja z našimi sosedami. No, tega smo bili veseli prav vsi. Spoznali smo Mary in Ngolo, s katerima smo se igrali frizbi, se učili igrico 'Stop', igrali med dvema ognjema, naučili ples 'Zinjanja', izvedeli najboljši recept za kobilice, skupaj piškotkali ob kavi (in mleku) ter ju na koncu naučili 'Clovek ne jezi se' … Ko sta morali v posteljo, smo nadaljevali in z nekaj igrami taroka zaključili naše profesionalno udejstvovanje v Lilongwe …

*blog je bil do tu napisan v soboto ob ~0:30

Sobota, 13. april

Dan za pranje perila. Jutranje oblake je zamenjal prijeten veter in toplo sonce, tako da se nam obleke lepo susijo. Zaradi napovedanega slabega vremena danes nismo sli na izlet - mogoce gremo jutri do jezera ...