Ponedeljek, 13. maj: Kamphulu, Holy spirit
Delovna petek in sobota ter potepanje po Narodnem parku Kasungu (z vožnjo tja in nazaj) so nas dodobra utrudili, vendar je obilica dela ob množici bolnikov poskrbela, da smo med dnevom pozabili na počitek. Pozna se, da vedno več ljudi ve, da imamo zdravila (za katera ne zaračunamo), nekaj pa je tudi bolnikov, ki jih prosimo, da pridejo na ponovni pregled. Na našo žalost je dosti več tistih, ki smo jim po svojih močeh že pomagali (pa se več ne da ali mi ne moremo storiti), kot pa tistih, ki ponovni pregled res potrebujejo.
Komplianca, kot se z lepo tujko reče medsebojnemu strinjanju bolnika in zdravnika, je tukaj prav tako problem kot pri nas, dodatno oviro pa predstavljajo seveda prevajalci.
Hvaležni, da je jutri državni praznik in dela prost dan, smo se utrujeni vrnili v naš domek. Kljub vsemu nam ostaja nekaj energije za mikroskopiranje in urejanje lekarne. Ugotovili smo tudi, da je kača, na katero smo prestrašeni priredili lov in jo neslavno poslali v večna lovišča prejšnji teden, prav nedolžna 'african house snake' (afriška hišna kača). Strah jo je podaljšal, ji povečal zobe in jo stal življenja - kljub temu težko obljubimo, da bomo naslednjo kačjo obiskovalko vljudno prosili, da zapusti naše domovanje ...
Torek, 14. maj: Kasungu - Kamuzu day
Dan smo izkoristili za prepotreben počitek. Naredili smo izlet na goro, obiskal pa nas je naš Henry Lunda, ki se je ob vožnji s motociklom grdo udaril v stopalo. K sreči se je strgal samo usnjeni čevelj, a poštena oteklina na stopalu, močna bolečina na dotik, ohranjena vsa motorika in senzorika dajejo slutiti, da je mogoč tudi zlom ene od metatarzal - ker je RTG preiskava lahko le pobožna želja, smo ga naučili samo akronima RICE** in ga povabili na kosilo.
Nogomet na prosti dan se sliši krasno, a Leon in Alex sta bila kar hvaležna, da večina navdušencev tokrat ni imela časa (verjetno so bili na slavnostni prireditvi v mestu, kamor je prišla tudi malavijska predsednica Joyce Banda). Tako je bila igra sproščujoča, a še vedno predolga za podplate, ki so (bosi, seveda) dobili nekaj novih 'spominčkov' na Afriko.
Potem smo pa res počivali.
No, pregledali smo črevesja (izločke) 10 muh Ce-ce (Glossina sp.), ki smo jih ujeli v NPK - v nobeni nismo našli Trypanosome. Po trditvah čuvaja (ranger) v parku je le okoli 5% muh okuženih, tako da upamo, da tisti trije (?) piki, ki smo jih nabrali med našim bivanjem, niso bili kužni.
Sreda, 15. maj: Chankozi, St. Theresa
Po treh tednih smo se končno vrnili v Chankozi. K sreči nas tokrat ni čakala za uvod 'short prayer', kratka molitev (ob prvem obisku smo nepripravljeni na soncu sedeli pre-dolgo), pač pa so nas zaradi izpitov, ki so potekali v cerkvi, preusmerili v manjšo šolsko učilnico, ki je bila zaradi istega dogodka prazna. Ker se v vasi niso dogovorili in zbrali dovolj prevajalcev, nam je delo šlo bolj počasi. Henry je tako sedel na stolu in izmenično prevajal Barbari in Alexu, ampak šele po tem, ko je ugotovil, da Nini skoraj ne more pomagati, saj v chichewa obvlada večino simptomov in ključnih vprašanj. Še zdaleč ne toliko kot Nina, a nekaj besed smo osvojili že vsi in včasih nam je pogovor z bolniki že olajšan. Nekajkrat se nam je tudi zgodilo, da smo slišali prevajalca, kako je naša navodila prevedel malce po svoje ... in naši pogovori postajajo spet dolgi, navodila ponavljamo spet in spet. Zares veliko energije vlagamo v to, da bi bolniki razumeli, zakaj dobivajo zdravila - in tudi, zakaj jih ne dobijo.
Četrtek, 16. maj: Mangwazu, St. Peter
Naša edina postaja, kamor hodimo vsak teden, je Mangwazu. Tudi tu se je glas o povečanih zmožnostih 'ambulante' dodobra razširil in zaloge zdravil kopnijo, število pregledanih bolnikov pa je preseglo 150. Ob navalu bolnikov le stežka vse dodobra pregledamo, zato vedno bolj delimo bolnike v skupine in se skušamo po dnevih nekoliko razdeliti. Ob prihranku časa, ki ga dobimo z razumevanjem in izkušnjami, pa vedno več časa porabimo tudi za zapletene primere, ali pa take, ki to samo izgledajo. Posegamo po malavijskih smernicah in ostalih knjigah, še vedno pa se predvsem pri predpisovanju bolečinskih zdravil naslanjamo na klinično oceno. Skupaj z zdravili za kašelj (chifua) je to vrsta zdravil, ki si jih bolniki najpogosteje želijo in so razočarani, če jih ne dobijo. Zdravila za kašelj nimamo, odločili pa smo se, da bomo bolnikom prepovedali, da na tržnici kupijo Cotrim (trimetoprim-sulfametoksazol) samo zaradi kašlja, kar sicer pogosto delajo ...
Zvečer nas je Henry povabil na svoj dom. Ker je ravno ob času našega napovedanega obiska zmanjkalo elektrike, smo v temi kar nekaj časa iskali pravo hišo. Elektrika se je v mesto vrnila isto minuto, kot smo mi našli Heryja in njegovo družino. Pogostili so nas z odlično večerjo, ki jo je zaključila banana z jabolkom na koščkih s prelivom iz majoneze. Ob povratku smo imeli še kratko javljanje za Radio Ognjišče.
Petek, 17. maj: Lilongwe
Čakal nas je delovni dan v glavnem mestu Lilongwe, do kamor nas je spremljal Robert Lunda, sin našega koordinatorja PAO programa. Po občasno luknjasti cesti smo pripeljali nazaj obilico zdravil (našli smo drugo lekarno, ki je v nekaterih stvareh bolje založena) in hrane. Veseli smo, da je končno naša lekarna založena z zdravili za Tineo capitis, glivično okužbo lasišča, in da imamo novo zalogo hitrih testov za malarijo, poleg vseh drugih zdravil, seveda.
*Lariam(R) je mefloquine, zdravilo, ki ga vsak teden vzamemo kot zaščito proti plazmodijem (malariji). Zaradi razvpitih stranskih učinkov ga jemljemo ob petkih zvečer. 'Dan za Lariam(R)' je priredba znane pesmi, ki si jo vsake toliko zažvižgamo ...
**Rest, Ice, Compression, Elevation so v angleškem jeziku štirje osnovni načini, s katerimi 'zdravimo' take poškodbe.
Delovna petek in sobota ter potepanje po Narodnem parku Kasungu (z vožnjo tja in nazaj) so nas dodobra utrudili, vendar je obilica dela ob množici bolnikov poskrbela, da smo med dnevom pozabili na počitek. Pozna se, da vedno več ljudi ve, da imamo zdravila (za katera ne zaračunamo), nekaj pa je tudi bolnikov, ki jih prosimo, da pridejo na ponovni pregled. Na našo žalost je dosti več tistih, ki smo jim po svojih močeh že pomagali (pa se več ne da ali mi ne moremo storiti), kot pa tistih, ki ponovni pregled res potrebujejo.
Komplianca, kot se z lepo tujko reče medsebojnemu strinjanju bolnika in zdravnika, je tukaj prav tako problem kot pri nas, dodatno oviro pa predstavljajo seveda prevajalci.
Hvaležni, da je jutri državni praznik in dela prost dan, smo se utrujeni vrnili v naš domek. Kljub vsemu nam ostaja nekaj energije za mikroskopiranje in urejanje lekarne. Ugotovili smo tudi, da je kača, na katero smo prestrašeni priredili lov in jo neslavno poslali v večna lovišča prejšnji teden, prav nedolžna 'african house snake' (afriška hišna kača). Strah jo je podaljšal, ji povečal zobe in jo stal življenja - kljub temu težko obljubimo, da bomo naslednjo kačjo obiskovalko vljudno prosili, da zapusti naše domovanje ...
Torek, 14. maj: Kasungu - Kamuzu day
Dan smo izkoristili za prepotreben počitek. Naredili smo izlet na goro, obiskal pa nas je naš Henry Lunda, ki se je ob vožnji s motociklom grdo udaril v stopalo. K sreči se je strgal samo usnjeni čevelj, a poštena oteklina na stopalu, močna bolečina na dotik, ohranjena vsa motorika in senzorika dajejo slutiti, da je mogoč tudi zlom ene od metatarzal - ker je RTG preiskava lahko le pobožna želja, smo ga naučili samo akronima RICE** in ga povabili na kosilo.
Nogomet na prosti dan se sliši krasno, a Leon in Alex sta bila kar hvaležna, da večina navdušencev tokrat ni imela časa (verjetno so bili na slavnostni prireditvi v mestu, kamor je prišla tudi malavijska predsednica Joyce Banda). Tako je bila igra sproščujoča, a še vedno predolga za podplate, ki so (bosi, seveda) dobili nekaj novih 'spominčkov' na Afriko.
Potem smo pa res počivali.
No, pregledali smo črevesja (izločke) 10 muh Ce-ce (Glossina sp.), ki smo jih ujeli v NPK - v nobeni nismo našli Trypanosome. Po trditvah čuvaja (ranger) v parku je le okoli 5% muh okuženih, tako da upamo, da tisti trije (?) piki, ki smo jih nabrali med našim bivanjem, niso bili kužni.
 |
| Glossina sp. pod malo povečavo. |
Po treh tednih smo se končno vrnili v Chankozi. K sreči nas tokrat ni čakala za uvod 'short prayer', kratka molitev (ob prvem obisku smo nepripravljeni na soncu sedeli pre-dolgo), pač pa so nas zaradi izpitov, ki so potekali v cerkvi, preusmerili v manjšo šolsko učilnico, ki je bila zaradi istega dogodka prazna. Ker se v vasi niso dogovorili in zbrali dovolj prevajalcev, nam je delo šlo bolj počasi. Henry je tako sedel na stolu in izmenično prevajal Barbari in Alexu, ampak šele po tem, ko je ugotovil, da Nini skoraj ne more pomagati, saj v chichewa obvlada večino simptomov in ključnih vprašanj. Še zdaleč ne toliko kot Nina, a nekaj besed smo osvojili že vsi in včasih nam je pogovor z bolniki že olajšan. Nekajkrat se nam je tudi zgodilo, da smo slišali prevajalca, kako je naša navodila prevedel malce po svoje ... in naši pogovori postajajo spet dolgi, navodila ponavljamo spet in spet. Zares veliko energije vlagamo v to, da bi bolniki razumeli, zakaj dobivajo zdravila - in tudi, zakaj jih ne dobijo.
 |
| Med vrsto bolnikov nas je obiskala tudi mama deklice, ki smo jo zaradi hude malarije poslali v bolnico. Zahvalila se nam (Lari in Nini) je z vrečo koruze (glej sliko). |
Četrtek, 16. maj: Mangwazu, St. Peter
Naša edina postaja, kamor hodimo vsak teden, je Mangwazu. Tudi tu se je glas o povečanih zmožnostih 'ambulante' dodobra razširil in zaloge zdravil kopnijo, število pregledanih bolnikov pa je preseglo 150. Ob navalu bolnikov le stežka vse dodobra pregledamo, zato vedno bolj delimo bolnike v skupine in se skušamo po dnevih nekoliko razdeliti. Ob prihranku časa, ki ga dobimo z razumevanjem in izkušnjami, pa vedno več časa porabimo tudi za zapletene primere, ali pa take, ki to samo izgledajo. Posegamo po malavijskih smernicah in ostalih knjigah, še vedno pa se predvsem pri predpisovanju bolečinskih zdravil naslanjamo na klinično oceno. Skupaj z zdravili za kašelj (chifua) je to vrsta zdravil, ki si jih bolniki najpogosteje želijo in so razočarani, če jih ne dobijo. Zdravila za kašelj nimamo, odločili pa smo se, da bomo bolnikom prepovedali, da na tržnici kupijo Cotrim (trimetoprim-sulfametoksazol) samo zaradi kašlja, kar sicer pogosto delajo ...
Zvečer nas je Henry povabil na svoj dom. Ker je ravno ob času našega napovedanega obiska zmanjkalo elektrike, smo v temi kar nekaj časa iskali pravo hišo. Elektrika se je v mesto vrnila isto minuto, kot smo mi našli Heryja in njegovo družino. Pogostili so nas z odlično večerjo, ki jo je zaključila banana z jabolkom na koščkih s prelivom iz majoneze. Ob povratku smo imeli še kratko javljanje za Radio Ognjišče.
 |
| Zvečer nas je obiskal še netopir. |
Petek, 17. maj: Lilongwe
Čakal nas je delovni dan v glavnem mestu Lilongwe, do kamor nas je spremljal Robert Lunda, sin našega koordinatorja PAO programa. Po občasno luknjasti cesti smo pripeljali nazaj obilico zdravil (našli smo drugo lekarno, ki je v nekaterih stvareh bolje založena) in hrane. Veseli smo, da je končno naša lekarna založena z zdravili za Tineo capitis, glivično okužbo lasišča, in da imamo novo zalogo hitrih testov za malarijo, poleg vseh drugih zdravil, seveda.
*Lariam(R) je mefloquine, zdravilo, ki ga vsak teden vzamemo kot zaščito proti plazmodijem (malariji). Zaradi razvpitih stranskih učinkov ga jemljemo ob petkih zvečer. 'Dan za Lariam(R)' je priredba znane pesmi, ki si jo vsake toliko zažvižgamo ...
**Rest, Ice, Compression, Elevation so v angleškem jeziku štirje osnovni načini, s katerimi 'zdravimo' take poškodbe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar