Malavi je celinska država v jugovzhodni Afriki, ki meri 118.484 km2. Je gosto poseljen z več kot 15 milijoni prebivalcev. Imajo demokratično izvoljeno vlado, predsednik je Bingu wa Mutharika. Glavno mesto je Lilongve.
Prebivalstvo sestavljajo etnične skupine Čeva, Njanja, Tambuka in druge, kot tudi azijsko in evropsko prebivalstvo. 80 % ljudi je kristjanov, 13 % muslimanov. Uradna jezika sta angleščina in čevščina, govorijo pa se še drugi domorodni jeziki. Prebivalstvo je večinoma kmečko, konzervativno in tradicionalno nenasilno.
Malavi so ustanovila staroselska bantujska ljudstva v 15. stoletju. Kasneje so svoj vpliv na vzhodu uveljavljali Arabci, na jugu Portugalci, nato pa je Malavi v 19. stoletju postal britanska kolonija. Neodvisnost so razglasili 6. julija 1964, ko je postal Republika Malavi. Na zastavi je upodobljen `blesk sonca, ko vzhaja nad jezerom`.
Meji na Zambijo, Tanzanijo in Mozambik. Od severa do zahoda se preko države razteza Veliki tektonski jarek, zahodno od njega leži Malavijsko jezero, ki tvori tri četrtine vzhodne malavijske meje.
Podnebje v Malaviju je na jugu ekvatorsko, v severnih višavjih pa zmerno. Od novembra do aprila so temperature visoke z deževjem in viharji, ki so najmočnejši pozno marca. Od maja do septembra skoraj ne dežuje.
Med prebivalstvom je zelo razširjen AIDS, s katerim živi 11,9 % ljudi (l. 2007) in zaradi katerega vsako leto umre 68.000 ljudi (2007), vsak dan pa naj bi se s HIV-om na novo okužilo približno 250 ljudi. Zelo razširjene so tudi druge nalezljive bolezni: driska zaradi okužbe z bakterijami in praživalmi, hepatitis A, tifus, malarija, kuga, shistosomoza.
Prebivalstvo sestavljajo etnične skupine Čeva, Njanja, Tambuka in druge, kot tudi azijsko in evropsko prebivalstvo. 80 % ljudi je kristjanov, 13 % muslimanov. Uradna jezika sta angleščina in čevščina, govorijo pa se še drugi domorodni jeziki. Prebivalstvo je večinoma kmečko, konzervativno in tradicionalno nenasilno.
Malavi so ustanovila staroselska bantujska ljudstva v 15. stoletju. Kasneje so svoj vpliv na vzhodu uveljavljali Arabci, na jugu Portugalci, nato pa je Malavi v 19. stoletju postal britanska kolonija. Neodvisnost so razglasili 6. julija 1964, ko je postal Republika Malavi. Na zastavi je upodobljen `blesk sonca, ko vzhaja nad jezerom`.
Meji na Zambijo, Tanzanijo in Mozambik. Od severa do zahoda se preko države razteza Veliki tektonski jarek, zahodno od njega leži Malavijsko jezero, ki tvori tri četrtine vzhodne malavijske meje.
Podnebje v Malaviju je na jugu ekvatorsko, v severnih višavjih pa zmerno. Od novembra do aprila so temperature visoke z deževjem in viharji, ki so najmočnejši pozno marca. Od maja do septembra skoraj ne dežuje.
Med prebivalstvom je zelo razširjen AIDS, s katerim živi 11,9 % ljudi (l. 2007) in zaradi katerega vsako leto umre 68.000 ljudi (2007), vsak dan pa naj bi se s HIV-om na novo okužilo približno 250 ljudi. Zelo razširjene so tudi druge nalezljive bolezni: driska zaradi okužbe z bakterijami in praživalmi, hepatitis A, tifus, malarija, kuga, shistosomoza.
Slovenija
|
Malavi
| |
Število prebivalcev
|
2.020.000
|
15.263.000
|
BDP
|
27.160 $
|
810 $
|
Pričakovana življenjska doba (m/ž)
|
76/82
|
44/51
|
Verjetnost za smrt pred 5. letom starosti (na 1000 rojstev)
|
3
|
110
|
Verjetnost smrti med 15. in 60. letom - m/ž (na 1000 prebivalcev)
|
131/54
|
691/496
|
Vložek v zdravje na prebivalca
|
2.476 $
|
50 $
|
"Father Stane" v misijonu Kasung
V bližini mesta Kasung je slovenski misionar p. Stane Rozman postavil misijon, v okviru katerega deluje tudi ambulanta, v kateri imamo možnost pomagati tudi slovenski zdravniki.
Jezuit p. Stanko Rozman izhaja iz Kovorja na Gorenjskem, po mašniškem posvečenju (1973) je leta 1977 odšel v misijone v Zambijo, kjer je ostal do leta 2002. (V mestu Nangoma je ob maševanjih videl ljudi, ki so pogosto zbolevali za malarijo in ostalimi boleznimi, kar je porodilo idejo o ambulanti. Ko je dobil pozitivne spodbude tudi za gradnjo bolnišnice, je leta 1986 začel in leto kasneje že končal prvi blok kasnejše bolnišnice.) Oktobra 2002 je prispel v Malawi, kjer svoje misijonsko poslanstvo nadaljuje v misijonu Kasung.
Misijon "očeta Staneta" (Father Stane ga kličejo domačini) se nahaja v mestu Kasung, ki šteje 40 tisoč ljudi. Nahaja se 130 km severno od prestolnice Lilongwe. Misijon spada pod župnijo Kasung, ki je del škofije Lilongwe. Poleg škofije Lilongwe je v Malawiju še šest drugih katoliških škofij. Misijon obsega ozemlje, ki je približno tako veliko kot vsa Gorenjska. Razdeljen je na 90 manjših vasi, ki jih povezujejo trije večji centri, v katerih poteka živahna verska in socialna dejavnost.
